donsodec's picture

Comment by donsodec

Moja zlata zmajica

Zlata moja zmajica, nekoč v usodo prepuščena in izgubljena,

Lahko kraljica bi že bila, če mojim čarom bi se prepustila,

Ako sama bi dobila se, usodam obrodila bi sadove;

Tako si me ranila, od same sebe me oddaljila;

Ako uvidim te, v meni iskra bo znova zažarela.

-

Zdaj, ko neprenehoma čutim te, v meni znova iskre lepega gorijo, me ne peklijo....

Moja zlata usoda, moja zlata Zmajica, v zvezdah sva zapisana...

Ako Bog da, neskončno srečo bova imela, jo živela...

Je že usoda tako hotela in odločitev najinega velikega prijatelja, Prof. Podgane.

In kot preroki stoletja govorili so, prerokovali,

naj te naposled vse hvali, ne bodo te več pljuvali...

Cela zgodba je velika tako kot sva velika Mi2,

A vediva, živiva v norem svetu, v novodobnem, povsem norem Svetu, ne tod nisva le na izletu!